Poletje v Vetrinjskem dvoru

 SLIKE V NASTAJANJU PROSTORA 

V novem prostoru nastajajo slike, zorijo in dozorijo. Koncept razstave ponovno sledi ideji, da skupine slik delujejo kot celota, saj več slik predstavlja večjo sliko, tako kot celotna razstava. Slike same po sebi ne služijo namenu, niso žive, če ne komunicirajo z obiskovalci. Slika šele oživi, ko se okoli nje same ustvarja energije. Ta energija se sprosti s strani obiskovalcev, ki občutijo barve in motive na platnih. 

Vsaka postavitev slik v novem prostoru je ponovno drugačna razstava, razstava, ki se na novo rodi. Ustvarijo se nove slike, čeprav ne v fizičnem smislu. Nove slike ne nastajajo le v novem okolju, ampak zaradi novega okolja. Vzpostavlja se nov dialog z opazovalci del, piše se nova zgodba. Obiskovalec je lahko opazoval slike prvotno razstavljene v galeriji Vetrinjskega dvora. Le- te se obnašajo drugače v novem prostoru oziroma ustvarjajo drugačen vtis na obiskovalce. Slike so kot ljudje, skupki energije, ki se interpretirajo, obnašajo in sprejemajo na drugačen način v drugačnem okolju. To smo želeli občutiti s to novo razstavo. 

Ali torej slika vzbudi drugačne občutke, videnja, mnenja le v drugačnem okolju ali tudi v drugačnem konceptu, dimenziji? 

Želeli smo se poigrati s to idejo in jo realizirati s postavitvijo virtualne razstave v sosednjem prostoru, v dvorani na osnovi avdio-vizualne predstave . Virtualna razstava je skupek diapozitivov, ki ponazarjajo iste motive slik v razstavnem prostoru, vendar tokrat na beli steni oziroma platnu. S tem se želimo približati novim generacijam, ki živijo vse bolj v virtualnem svetu in tako tudi vzpostavljajo komunikacijo z zunanjim svetom. S takšno predstavitvijo slik želimo obenem poudariti večplastnost in brezčasnost slik. Virtualna razstava je le zrcalo motiva tradicionalne slike, ki je brez vonja in neoprimljiva. Z dodajanjem glasbenih vložkov pa na poseben način želimo pričarati te manjkajoče atribute, ki si jih obiskovalec pridobi in nadomesti z odsotnostjo čutov pri opazovanju virtualne razstave. Izpostaviti želiva tudi kontrast v postavitvi realnih razstav in virtualnih. 

Že sama postavitev razstav odseva današnji moderni čas, kjer strmimo k vsemu kar je lažje , hitreje in čim bolj učinkovito. Virtualno razstavo se da z lahkoto transportirati, dobesedno na USB ključku, medtem ko postavitev tradicionalne razstave zahteva več časa in naporov za samo postavitev. 

Obiskovalec in opazovalec najenostavneje in najlažje občuti ta kontrast tako, da si sočasno v dveh sosednjih prostorih ogleda dve različni razstavi z istimi motivi. 

Poraja se vprašanje ali slike zares dobijo končno podobo, ko slikar odloži čopič ali pa se življenjski ciklus slik podaljšuje in nastaja ob sami interakciji z obiskovalci. 

Tematika posameznik slik je večinoma abstraktnih, nekaj pa bo figuralnih slik, posamezni sklopi slik so tematsko vezani , Celoten časovni razpon nastajanja slik predstavlja zadnjih 20 let ustvarjalnega dela . Zlati Prah z intenzivnostjo barve v prostoru ustvarja posebno energijsko vzdušje , ki ga obiskovalec ne le opazi, ampak začuti. 

Razstava se nadaljuje in nastaja. Slike imajo življenjski cikel in tudi tukaj je zelo jasno, da je edina stalnica v življenju sprememba in evolucija. 

Pozornemu opazovalcu slik bo dano videti tudi duhovno moč posameznih slik , ki bodo pripovedovale drugačno zgodbo na steni in na platnu v obliki vizualne projekcije. 

Podobno je z ljudmi. Človek se razvija in odziva drugače v različnih okoljih in situacijah. Skupna točka obeh razstav je pa umetnost, v kateri je moč . To je znani stavek, ki ga je izrekel Tolstoj . Kljub različni predstavitvijo slik, se bo dalo opaziti svetlobo in toploto, ki jo izžarevajo slike posamezno in kot celota .Svetloba simbolizira znanje , modrost , toplota pa simbolizira ljubezen , ki je univerzalna in vedno združuje , ljubezen je osnovno gibalo razvoja in rasti ne glede na prostor in čas . 

.